SR EN

V EU velika podpora programu Erasmus+

Objavljeno: 21. 02. 2018.

Evropski ministri za izobraževanje so se 15. februarja sestali v Bruslju in prisluhnilivmesnemu poročilu Evropske komisije o izvajanju programa Erasmus+ter začrtali smernice programa po letu 2020. Evropska komisija bo predlog tega programa pripravila predvidoma do poletja.

 

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics je napovedal, da Evropska komisija pripravlja dva predloga za prihodnost Erasmus+. Po prvem naj bi mu namenili dvakrat več sredstev, po drugem pa šestkrat več kot doslej. Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Marianne Thyssen pa je napovedala večjo in okrepljeno komplementarnost programov Evropskega socialnega sklada in Erasmus+. Oba sta namreč ključna za prihodnost EU. Evropska komisija v novem programu Erasmus+ napoveduje možnost daljše učne mobilnosti tudi za učence in dijake v splošnem izobraževanju. Ministri pa so Evropski komisiji sporočili, da je potrebno ohraniti osnovno strukturo programa, zanj zagotoviti več sredstev, povečati dostopnost vsem, ne glede na njihov socialni položaj, ter prilagoditi pravila tudi najmanjšim projektom in ciljnim skupinam.

 

V letu 2017 smo tudi v Sloveniji izvedli dve študiji, ki sta služili kot podlaga za pripravo Vmesnega poročila o implementaciji programa Erasmus+ v Sloveniji.  Za področje izobraževanja in usposabljanja je študija pokazala, da učna mobilnost omogoča udeležencem pridobitev znanj, spretnosti, izkušenj, ki pomembno prispevajo k njihovemu osebnemu razvoju. Hkrati pa imajo raznolike dejavnosti programa Erasmus+ pozitivne učinke tudi na institucije.

 

Tako nova strateška partnerstva spodbujajo izmenjavo dobrih praks, razvijanje inovativnih rešitev, pomembno prispevajo k odprtosti in krepitvi institucij, hkrati pa tudi k razvoju in dvigu splošnih kompetenc posameznika. Na vsebinskih področjih velja izpostaviti vpliv programa Erasmus+ na pomen internacionalizacije po celotni vzgojno izobraževalni vertikali kljub zakonsko določenem učnem jeziku, ki do neke mere predstavlja oviro še večji in predvsem bolj kakovostni internacionalizaciji. Enako je s področjem kakovosti, profesionalnim razvojem strokovnih delavcev. 

 

Za obdobje po letu 2020 Slovenija zagovarja predvsem stabilnost programskih aktivnosti s poudarkom na krepitvi podpornih struktur, osredotočenje na tradicionalne ciljne skupine sedanjega programa. Obenem pa da mora biti v mobilnosti ključna učna komponenta in ne izmenjava sama po sebi.

 

Slovenija zagovarja usmeritev, da prihodnji program nameni več sredstev in da večji poudarek strateškim partnerstvom institucij različnih velikosti in vrst glede na ciljno skupino (manjši za šole, večji za univerze), saj strateška partnerstva prinašajo krepitev institucij in s tem večji vpliv na dodano vrednost in trajnostni sistemski razvoj. Slovenija predlaga tudi več sredstev za mobilnost učnega osebja, tudi za daljše obdobje, saj le-ti prinašajo sistemske spremembe in prenašajo odprtost na mlajše generacije.

 

V drugem delu zasedanja evropskih ministrov za izobraževanje so se ministri osredotočili na vzpostavljanje skupnega izobraževalnega prostora. Razprava je temeljila na sklepih decembrskega Evropskega sveta s poudarkom na predlogu vzpostavljanja mreže Evropskih univerz, krepitvi učenja jezikov, vzajemnem priznavanju diplom in spričeval ter evropske študentske izkaznice. Evropska komisija bo še letos objavila razpis za sofinanciranje pilotnih mrež univerz. Ministri pa so se zavzeli za vključujoč pristop in ustrezno regionalno zastopanost univerz iz vseh držav.

 

http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/10346/

Dodajte komentar